Srčno-žilne bolezni že veljajo za glavni vzrok umrljivosti, tako pri nas kot v svetu. Kljub zaskrbljujočim številkam, je stanje glede pojavljanja bolezni srca in ožilja v svetu iz leta v leto slabše: obolenja so v porastu, starostna meja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi pa vsako leto pada. K temu veliko pripomore vsakodnevni stres, premalo gibanja, premalo počitka in nezdrave prehranske navade. Čeprav na nekatere dejavnike tveganja, kot so starost, spol, družinska zgodovina bolezni, ne moremo vplivati, pa lahko z zdravim življenjskim slogom odločno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni.
Katere so pogoste kardiovaskularne bolezni:
- srčni infarkt
- možganska kap
- srčno popuščanje
- srčna aritmija
- bolezni srčnih zaklopk
- periferna arterijska bolezen
Ključne informacije o srčno-žilnih obolenjih:
Srčno-žilne bolezni (kardiovaskularne bolezni) so nevarne bolezni, ki prizadenejo srce in krvni obtok, v skrajnih primerih pa so lahko tudi smrtno nevarne. Kljub temu, da gre za bolezni, ki predstavljajo glavni vzrok smrtnosti, je uspešnost zdravljenja v veliki meri odvisna od poznavanja dejavnikov tveganja in pravočasnega prepoznavanja simptomov kakor tudi zdravljenja. Med ključne dejavnike tveganja sodijo:
- visok pritisk
- povišan holesterol
- sladkorna bolezen
- debelost
- telesna neaktivnost
- kajenje
- stres
- genetika: spol, starost, družinska zgodovina srčno-žilnih bolezni
V zasebnem medicinskem centru Sanus Statera opravljamo kakovostne in celostne kardiološke preglede, namenjene preventivnemu odkrivanju bolezenskih stanj ali prepoznavanju simptomov ter zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. Znotraj enega pregleda lahko opravimo tako strokovni razgovor z zdravnikom specialistom, kot tudi pregled, obremenitveni test, EKG, ultrazvok in druge specialistične obravnave povezane z boleznimi srca in ožilja.
Kako pravočasno prepoznamo simptome srčno žilnih-obolenj in preprečimo najhujše.
Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo do kar 90% vseh bolezni srca in ožilja? Če k temu dodamo še redne preventivne preglede pri kardiologu, je tveganje za bolezni, ki so smrtonosne, še mnogo nižje. Redni kardiološki pregledi so namenjeni predvsem pravočasnemu prepoznavanju simptomov in znakov, ki bi lahko kazali na razvoj kardiovaskularnih bolezni in težav. Med znake, ki bi lahko nakazujejo na srčno-žilne bolezni spadajo:
- visok krvni tlak
- hitro bitje srca
- neenakomerno bitje srca
- bolečina v prsih
- zasoplost
- omotice in nenadne slabosti
- težave z dihanjem v mirovanju ali ob naporu
Če se v vsakodnevnem življenju soočate s takšnimi ali podobnimi simptomi, vas vabimo, da se čim prej oglasite v naši samoplačniški kardiološki ambulanti, kjer vas bomo naročili takoj, brez čakalne vrste. Hitra obravnava je pri reševanju kardioloških težav izjemnega pomena in odločno pripomore k pravočasnemu ter uspešnejšemu zdravljenju.
Kako lahko zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni z zdravim načinom življenja?
Na katere dejavnike tveganja za kardiovaskularne bolezni sami ne moremo vplivati. Kot na primer na spol, starost, družinsko zgodovino bolezni in dedne težave. Še vedno pa obstaja cela vrsta dejavnikov tveganja, na katere imamo vpliv. Z zdravim življenjskim slogom lahko tako občutno zmanjšamo tveganja za nastanek bolezni.
Gibanje je ključ
Redna in zmerna telesna aktivnost je temelj za ohranitev zdravja srca in ožilja. Prav tako pa lahko dobra telesna pripravljenost in kondicija znatno pripomoreta k dobremu dolgotrajnemu delovanju celotnega sistema. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za vzdrževanje dobre srčne kondicije priporočeno vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. Sem spadajo na primer aerobne vadbe, ki pospešijo srčni utrip, kot je hitra hoja, zmerni tek, kolesarjenje, plavanje. Ob tem pa se priporoča tudi zmerno izvajanje vaj za povečevanje mišične mase celega telesa.
Svetujemo najmanj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, na primer hitre hoje, plavanja ali kolesarjenja, in dvakrat tedensko izvajanje vaj za povečanje mišične mase, ki zajemajo vse večje mišične skupine.
Omejimo alkohol in kajenje
Omejevanje uživanja alkohola in opuščanje kajenja sta med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni. Kajenje povzroča zoženje krvnih žil, pospešuje nalaganje oblog na žilne stene in zmanjšuje količino kisika v krvi, kar bistveno poveča možnost srčnega infarkta ali možganske kapi. Tudi čezmeren vnos alkohola obremenjuje srce, zvišuje krvni tlak in lahko vodi do nepravilnega srčnega ritma. Čeprav je občasno zmerno pitje alkohola pri nekaterih posameznikih povezano z določenimi koristmi, tveganja pogosto prevladajo. Popolna opustitev kajenja in zmerno ali ničelno uživanje alkohola pomenita pomemben korak naprej v odnosu do zdravja srca in k daljšemu življenju.
Zdrava prehrana
Zdrava prehrana je eden ključnih temeljev pri preprečevanju in obvladovanju srčno-žilnih bolezni. Priporočljivo je, da večino jedilnika sestavljajo sveža zelenjava in sadje, polnozrnata žita, stročnice, ribe ter kakovostne nenasičene maščobe, kot so olivno olje, oreščki in semena. Omejiti je treba vnos nasičenih maščob, sladkorja, soli in predelane hrane, ki povečujejo tveganje za aterosklerozo in zvišan krvni tlak. Prekomerna telesna teža pomeni, da telo nosi več kilogramov, kot jih potrebuje za zdravo delovanje, kar dodatno obremenjuje srce, ožilje in presnovne procese. Že zmerno znižanje telesne teže lahko bistveno izboljša krvni tlak, raven holesterola in splošno počutje.
Pomemben dejavnik za zdrav srčno-žilni sistem so tudi redne in uravnotežene prehranjevalne navade. Priporočljivo je zaužiti več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven krvnega sladkorja in preprečuje prenajedanje. Prav tako se odsvetuje spuščanje obrokov, saj to lahko dodatno obremenjuje druge organe, kot na primer trebušno slinavko. Zajtrk naj bo hranljiv in bogat s polnovrednimi ogljikovimi hidrati ter beljakovinami, kosilo naj predstavlja glavni obrok dneva, večerja pa naj bo lažja in lažje prebavljiva. Poleg hrane je ključnega pomena zadosten vnos tekočine – približno 1,5 do 2 litra vode dnevno, kar prispeva k uravnavanju krvnega tlaka in preprečuje zgoščevanje krvi. Pri večjih telesnih naporih je priporočljivo nadomestiti izgubljene elektrolite (natrij, kalij, magnezij), ki so pomembni za pravilno delovanje srca in mišic.
Manj stresa, več sreče
Za učinkovito zmanjševanje tveganja za kardiovaskularne bolezni ni pomembna le telesna aktivnost in uravnotežena prehrana, temveč tudi skrb za obvladovanje kroničnega stresa in krepitev osebne sreče. Dolgotrajen stres namreč sproži hormonske odzive, ki vplivajo na povišanje krvnega tlaka in ravni holesterola, kar dodatno obremenjuje srce in ožilje. Nasprotno pa občutki zadovoljstva, notranjega miru in pozitivnih čustev dokazano prispevajo k boljšemu delovanju srčno-žilnega sistema ter krepijo odpornost telesa na bolezenske procese. Skrb za duševno dobrobit je zato enako pomembna kot zdrava prehrana in redno gibanje.
Kako poteka pregled pri kardiologu?
Kardiološki pregled pri specialistu kardiologije v zasebnem medicinskem centru Sanus Statera je celovit in se prilagaja vašim potrebam oz. zdravstvenemu stanju. Ob prihodu zdravnik najprej opravi podroben razgovor o vaših simptomih, življenjskih navadah, družinski anamnezi in morebitnih predhodnih boleznih. Sledi klinični pregled ter po potrebi diagnostične preiskave, ki jih lahko opravimo kar na licu mesta: elektrokardiogram (EKG) za oceno električne aktivnosti srca, ultrazvok srca (ehokardiografija) za vpogled v njegovo strukturo in delovanje ter obremenilni test za preverjanje zmogljivosti srca med telesnim naporom. Takšen celovit pristop omogoča hitro in natančno oceno srčno-žilnega zdravja ter oblikovanje individualnega načrta zdravljenja, preventive oz. napotitve na nadaljnje preiskave oz. potrebne posege.
V naši samoplačniški kardiološki ambulanti vas bomo na pregled naročili brez čakalne dobe oz. najkasneje v roku nekaj dni. Hitra obravnava je še posebej pomembna pri pravočasnem in uspešnem reševanju kardioloških težav.
Kaj si velja zapomniti o srčno-žilnih obolenjih in pravočasnem reševanju kardioloških težav?
Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok umrljivosti in njihova pogostost narašča, pri čemer so pomembni dejavniki tveganja visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, stres ter dedni dejavniki.
Pravočasno prepoznavanje simptomov, kot so bolečina v prsih, oteženo dihanje (zasoplost), neenakomeren srčni utrip ali omotica, bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje.
Do 90 % srčno-žilnih bolezni lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno telesno aktivnost, uravnoteženo prehrano, obvladovanje stresa ter opustitev kajenja in omejitev alkohola. Zdrava prehrana naj temelji na zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitih, ribah in zdravih maščobah, ob omejitvi nasičenih maščob, sladkorja in soli. Kronični stres vpliva na zvišan krvni tlak in holesterol, zato je skrb za duševno dobrobit enako pomembna kot telesna aktivnost in prehrana.
V samoplačniški kardiološki ambulanti Sanus Statera so pregledi celoviti in brez čakalnih dob, vključujejo razgovor, klinični pregled, EKG, ultrazvok in obremenilni test, kar omogoča hitro in natančno oceno srčno-žilnega zdravja.
